Home | Aktuell | Login

Lebensqualität im Alpenraum

IGS Band 36 - Lars Keller

Povzetek

Raziskava obravnava vprašanje, kako in v kolikšni meri se kakovost življenja razlikuje v posameznih alpskih regijah in ali je mogoče te razlike določiti na podlagi znanstvenega modela. Območje raziskave vključuje ozemlje, omejeno z Alpsko konvencijo, in statistične enote NUTS 3 ter tako zajema 100 alpskih regij v sedmih državah. Z uporabo različnih in deloma novih metod zbiranja podatkov smo dve leti po celotnem alpskem prostoru zbirali podatke o najrazličnejših temah. Na podlagi tega je bilo za vse regije izdelanih 50 kazalnikov, ki so bili razvrščeni v naslednjih dvanajst kazalniških skupin: Gospodarska moč, Trg dela, Mobilnost, Prebivalstvo, Zdravje, Izobraževanje in kultura, Enakost med spoloma, Volilna udeležba, Prosti čas, Sončni potencial, Pokrajina ter Biološka raznolikost in varstvo okolja. Te skupine so bile nadalje razvrščene v naslednje tri stebre: Gospodarstvo, Družbena kultura in Okolje. Na podlagi tega je nastal model, ki sledi načelu trajnostnega razvoja in uporablja objektivne (razumljive in ponovljive) kazalnike ter se ne osredotoča na konkretno opazovanje subjektivnih vplivov na kakovost življenja. Na podlagi intervjujev z uglednimi strokovnjaki na področju raziskovanja alpskega prostora smo kazalnike in kazalniške skupine utežili ter preverili in ocenili izdelani model. Za vsak kazalnik je bilo nato na podlagi osnovnih podatkov posamezni regiji dodeljenih največ 100 točk, ki so bile nato pomnožene z vrednostjo, izračunano z uteževanjem kazalnikov. S seštevanjem rezultatov smo za vsako kazalniško skupino lahko določili natančno razvrstitev regij. Razvrstitev regij glede na tri stebre kakovosti življenja je bila določena tako, da smo rezultate kazalniških skupin delili s posameznim številom uporabljenih kazalnikov in nato dobljene rezultate pomnožili z izračunanimi utežmi kazalniških skupin. Sistem, ki ga uporablja Atlas Tirolske, je v veliko pomoč pri ponazoritvi rezultatov, saj so predstavljeni tako v obliki besedilnih analiz kot tudi s pomočjo tabel, grafičnih prikazov in predvsem zemljevidov. Na podlagi vzorcev razporeditve rezultatov za posamezne kazalnike, kazalniške skupine in stebre lahko oblikujemo sklepe glede različnih področij kakovosti življenja, pri čemer se pokažejo regionalni vzorci, ki lahko celo razkrijejo »skupne zmagovalce« ali »poražence« med regijami. Cilj raziskave pa ni bil določiti končno skupno stopnjo kakovosti življenja v alpskem prostoru, saj to trenutno tudi sploh ne bi bilo izvedljivo. V ta namen bo v prihodnje potrebnih še veliko intenzivnih raziskav na področju trajnostnega razvoja, saj konec koncev resnično velja naslednje kratko pravilo: »Ni kakovostnega življenja brez trajnostnega razvoja in ni raziskav na področju kakovosti življenja brez integrativne geografije«

Back

Sie befinden sich im Verzeichnis / geographie / shop / igs